Prejšni teden se je rodila Ema. Deklica je zdrava in velika. Na svet je prijokala s carskim rezom, čeprav je na začetku izgledalo, da bo šlo vse gladko. Kot sem napisal že pri prvem vnučku, nič ni samoumevno. Tako se je zopet izkazalo, da je vsak porod resna zadeva in da ga ne velja jemati zlahka. Ko je hči rojevala, sem ravno vodil delavnico z vodilno ekipo slovenskega IBMa. Povedal sem jim, da sem z glavo na dveh koncih hkrati. Razumeli so. Ko pa sem med pavzo dobil sporočilo, da sem postal dedek, je bilo skupinsko navdušenje neizmerno. Ker sem v svojem poklicu sam, delim svoje navdušenje pa tudi stiske s tistimi, ki so takrat z menoj. Hvala IBM za podporo.

Sedaj smo doma hvaležni, da je vse v redu, da Ema raste in da je tudi z mamico, najino hčerko, vse ok.