Včeraj sva šla letos prvič na kolo. Z najinimi lezikolesi sva se odpravila do Škofje Loke in čez Crngrob nazaj. Užival sem kot že dolgo ne. Dež v zadnjih tednih me je kar malo potlačil. Tako je bil ta kratek, vendar sončen izlet pravi balzam.
Mesečni arhiv: marec 2011
Čas nameniš temu, kar se ti zdi v tem trenutku najbolj pomembno
»Čas nameniš temu, kar se ti zdi v tem trenutku najbolj pomembno« je bil stavek, ki me je zabolel, ko sem ga prvič slišal. In včeraj sem ta stavek izrekel in predvidevam, da je v prvem trenutku zabolel vse, ki so ga slišali.
Ko sem slišal ta stavek slišal prvič pred desetimi ali več leti od svoje žene, me je zelo zabolel. Rečen je bil sicer zelo spoštljivo in zavestno, jaz pa sem ga prevedel, kot da mi družina ni pomembna, ker preveč delam. Po pogovoru sem videl, da žene ve, da mi je družina pomembna, jaz pa sem preprosto videl, da je to res. Vsak trenutek se odločamo in izbiramo, katerim aktivnosti in ljudem bomo namenili svoj čas. In čas, kot omejen vir našega življenja, nato delimo tako, da zadovoljimo svoje interese v kar največji meri. To pa ne pomeni, da če jaz grem v službo (in s tem skrbim tudi za družino) da mi družina ni pomembna. Seveda mi je. Pomembna pa mi je tudi služba, hobiji, študij… ki so ravno tako pomemben del mojega življenja. Gre samo zato, da najdemo razumevanje, zakaj namenjamo toliko časa in energije eni ali drugi aktivnosti in nato najdemo tako ravnovesje med njimi, ki bo ohranilo in razvijalo nam najpomembnejše vrednote in odnose. In če se ravnovesje prevesi preveč v eno stran, da ga znamo z novim razumevanjem ponovno vzpostaviti. In ta stavek je meni to takrat pomagal.
Ko sem včeraj izrekel ta stavek sem bil deležen začudenje in zadrega je bila za trenutek tako gosta, da bi jo lahko kar rezal. V manjši družbi meni pomembnih sodelavcev, nas je kolegica povabila, da gremo po nekem pomembnem opravljenem delu na pijačo. Opravičil sem se, ker sem takrat čas namenil uram joge oz srečanju na osemtedenskem programu Mindfulness Based Stress Reduction. Ena od kolegic me je v šali zbodla, da se sedaj vidi, koliko so mi oni pomembni. Nato sem ji odvrnil z gornjim stavkom. Ker sem videl, da je bila stavek morda preveč direkten (za kar imam očitno še vedno malo slabo vest, če ne ne bi tegapisal), sem nato poskušal zadevo pojasniti v tem smislu, kot sem napisal zgoraj. Morda sem uspel, morda tudi ne. Ampak za mene je bil to eden najbolj direktnih stavkov, ki mi je pomagal razumeti, da res izbiram kaj delam s svojim časom. In da s svojimi izbirami lahko svoje vrednote gradim ali rušim. In takrat mi je ta stavek pomagal, da sem sam pri sebi začel proces iskanja, kaj mi pomeni družina in kaj delo, kaj mi pomeni reči nekomu ne, zakaj želim, da bi bili VSI zadovoljni (in potem ni nihče)… Upam samo, je bila moja razlaga dovolj jasna in spoštljiva, da so tudi moji sodelvci to tako razumeli.
Dialog iz Imago terapije v zahtevnih pogajanjih
V februarju sem imel dve delavnici Zahtevna poslovna pogajanja. Ne eni od njih sem zadevo zapeljal popolnoma na novo in drugače kot so sedaj in po koncu sem bil navdušen nad rezultatom. Udeleženci na tej skupini so se udeležili že prejšnjih osnovnih delavnic s področja pogajanj in so jim bile osnove ter moj – včasih nenavaden – način dela že domač.
Teza iz katere vedno izhajam je, da samega sebe vedno nosimo s seboj. Ko torej v pogajanjih pride do zastoja, je ključno, da pogledamo v sebe – kaj je tiso v meni, ki mi onemogoča narediti korak naprej oz zakaj včasih tudi ne znam reči ne, tudi ko bi to moral. V uvodu pred to vajo smo naredili kratko meditacijo – česar običajno ne delam na delavnicah o pogajanjih – potem pa so udeleženci zapisali svoja opažanja. Nato so se v parih pogovorili v svojih opažanjih in – vodeno – raziskovali ne samo svoje misli, temveč tudi čustva in telesne občutke, ki jih spremljajo v težkih pogajalskih situacijah. Spodbudil sem jih tudi, da so pogledali v pretekle dogodke in celo na pogodbe iz otroštva, ki so (lahko) vplivale na tako nezaželeno ravnanje. Na koncu smo naredili zaključke, kakšno novo vedenje bi vsakemu pomagalo narediti korak naprej.
Udeleženci so vajo zelo dobro sprejeli in sklenil sem, da bom s tem načinom nadaljeval. Vaja ima korenine v dialogih iz Imago terapije. Vidim, da vsakič, ko uporabim karkoli iz Imago terapije, zadeva zelo uspešno deluje tudi v poslovnem svetu.